LEKGOTLA LA MAINA A THUTAFASE LA AFRIKA
PEGO YA NGWAGA KA NGWAGA
MATŠHE 2001
MAIKEMIŠETŠO
MAIKEMIŠETŠO A LEKGOTLA LA MAINA A THUTAFASE LA AFRIKA BORWA KE:
GO BUŠETŠA MORAGO, GO LOKIŠA LE GO FETOLA LENANEO LA GO REA MAINA A THUTAFASE MONO AFRIKA BORWA.
DITENG
MOLAETŠA GO TŠWA GO MODULASETULO ...
SEBOPEGO SA LEKGOTLA...
MALOKO A LEKGOTLA...
BAŠOMI ...
DIKOPANO TŠA LEKGOTLA...
NAKO YA TLHAHLO ...
MEKGWATSHEPETŠO, MELAOTSHEPETŠO LE DILEBIŠWA TŠA LEKGOTLA...
DIKOMITI TŠA KA TLASE ...
DITOKOMANE TŠA MOLAOTSHEPETŠO ...
MAINA A THUTAFASE AO A KGETHILWEGO GO KA DUMELELWA ...
TSHENKOLESWA YA MAINA AO A ŠOMIŠWAGO GA BJALE ...
DIKOMITI TŠA POROFENSI TŠA MAINA A THUTAFASE ...
DIKGOKAGANO TŠA BADITABA, DINGWALWA LE TEMOŠO YA SETŠHABA ...
DINYAKIŠIŠO ...
MEDIRO YA BODITŠHABATŠHABA ...
TSHEKASEKO YA MEDIRO YA NGWAGA ...
TAODIŠO YA DITŠHELETE ...
MAMETLETŠO ...
MOLAETŠA GO TŠWA GO MODULASETULO
Letona la tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši, Ngaka Ben Ngubane, o hlamile Lekgotla la Maina a Thutafase la Afrika Borwa (SAGNC), go ya ka Molao wa Palamente (Molao wa Nomoro ya 118 wa 1998). Lekgotla la Maina a Thutafase la Afrika Borwa ke setho sa go ya go ile seo se eletšago Letona ka ga phetogo le go bea maina a thutafase maemong ao a amogelegago mono Afrika Borwa. Seo se kgontšhitše batho ba Afrika Borwa go ipolelela ka bobona ntle le go tšeeelwa diphetho ka dilo tšeo di amago maphelo a bona a ka mehla.
Tokologo e fihleletšwe, ke nako bjale ya batho ba Afrika Borwa go tšea karolo go go fetoleng naga ya rena gore e be seo re se lwetšego. Ke lekga la mathomo ka go histori ya naga ya rena mo batho ba filwego monyetla wa go ba le lentšu mo go theeng ga maina a thutafase a bona a thlago. Re swanetše ka nnete re bontšhe gore seemo bjale se fetogile, mme re tšwile nakong ya kgethollo. Re swanetše gore ka bonako re fetole tebego ya naga ya rena mme re se bonwe bjalo ka Yuropa yeo e lego ka mono Afrika. Go swanetše go tšewa magato a go fetola maina ka moka a lenyatšo le nyefolo, maina a šele ao a lego ka dinageng tše dingwe le ao a sego a peletwa gabotse.
Se ke taelo yeo e filwego Letona la tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši go bona gore seo se a dirwa. Gape ke maikarabelo a maAfrika Borwa ka moka go bona gore seo se a dirwa mme se a fihlelelwa, ka ge seo e tla ba sešupo sa go bontšha phetogo ka mono nageng ya rena. Afrika Borwa e na le mmušo wo o kgethilwego ka temokerasi mme o swanetše go bontšha phetogo ye mpsha gohle mo nageng. E swanetše go sepela ka lebelo go swana le dinagamabapi tšeo di ilego tša phetha ka bjako go tloša sengwe le sengwe seo se bego se ba gopotša ka mengwaga ya bokoloniale le kgatelelo.
MaAfrika Borwa ka moka go thoma ka motho mang le mang goba dihlopha ba lokologile go ka fa ditshwaetšo ka go šomiša diforomo tšeo di lego gona go tšwa go Hlogo, Yuniti ya Maina a Thutafase, yeo e lego go Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši, Mokotla wa Poso X894, Tshwane, 0001. Ka gare ga diforomo tšeo batho ba ka šišinya ba lokologile maina a maswa ga mmogo le phetolo ya ao a lego gona ge fela ba efa mabaka a seo.
Modulasetulo: Lekgotla la Maina a Thutafase la Afrika Borwa
SEBOPEGO SA KHANSELE
Pego ye e akaretša nako ya go tloga thlolegong ya Lekgotla go fihlela mafelelong a ngwaga wa yona wo o feletšego wa ditšhelete. Letona la tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši, o hlamile Lekgotla la Maina a Thutafase la Afrika Borwa SAGNC, go ya ka Molao wa Lekgotla la Maina a Thutafase la Afrika Borwa wa Nomoro ya 118 wa 1998. Lekgotla le tsebagaditšwe semmušo ka la 8 Desemere1999. E bopšwa ke maloko a 25.
Thekgo ya tša taolo ya Lekgotla e fiwa ke Kgoro ya tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši (DACST). Mathomong e be e wela ka tlase ga Ditirelo tša Polelo tša Bosetšhaba tša (DACST). Morago ga moo ya fetišetšwa go Bolaodi Phethiši bja Bohwa bja (DACST).
Diphetho tša Lekgotladi saenelwa le go dumelelwa ke Letona, mme batho le dihlangwa tšeo di sa obamelego diphetho tšeo ba ka otlwa.
MALOKO A LEKGOTLA
Go ya ka karolo ya 3 (a) ya Molao, baemedi ba porofensi bao ba latelago ba ile ba kgethwa ke Balekgotla Phethiši ba diporofense tšeo di fapanego (maemo a maloko a filwe ka mokgwa woo a bego a le ka gona ge ba thwalwa):
Gauteng
Kapa Bodikela
Kapa Bodikela
Kapa Bohlabela
Lebowa Bophirima
Yo a tla mo emago legatong o tla kgethwa ke Lebowa Bophirima
Moh A Mawela, Mothuša Molaodi Phethiši: Ditirelo tša Polelo tša Kgoro ya Dipapadi, Bokgabo le Setšo
Go ya ka karolo ya 3 (a) ya Molao, ditho tšeo di bontšhwago mo go Molao di kgethile batho bao ba latelago:
Poso
Mor MB Kumalo, Modulasetulo: Komiti ya ka tlase ya Tlhamopukuntšu, Tlhamontšu le Maina a Thutafase a Lekgotla la Dipolelo ka moka tša Afrika Borwa (Yo a tlago ema legatong o tla kgethwa ke Lekgotla la Dipolelo ka moka la Afrika Borwa)
MALOKO A LEKGOTLA LA MAINA A THUTAFASE LA AFRIKA BORWA LE BONGWALEDI
Letona la tša Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši le dumeletše gore batho bao ba latelago bao ba kgethilwego ke sehlopha sa kgetho ba thwalwe go šoma mo go Lekgotlaya Maina a Thutafase ya Afrika Borwa:
Ngaka LA Mollër Monyakišiši Mogolwane, Lekgotla la Dinyakišišo tša Saense ya tša Batho HSRC
Ngaka PE Raper (Modulasetulo, Sehlopha sa Ditsebi tša Maina a thutafase sa Ditšhaba tšeo di kopanego)
BAŠOMI
O kgokagana le batšeakarolo
O laola le go beakanya methopo ya batho le ya ditšhelete tša Yuniti ya Maina a Thutafase
O bega go Molaodi Phethiši wa tša Bohwa
Mohlankedi Mogolo wa tša Setšo (PCO)
Mohlankedi wa tša Setšo (CO)
O laola tshepetšo ka moka ya datapeisi.
Mohlankedi wa tša Setšo (CO)
O fana ka thekgo ya bolaodi go SAGNC.
O šoma ka tšeo di tlišwago (submissions)
DIKOPANO TŠA LEKGOTLA
Lekgotla le kopane makga a mahlano:
NAKO YA TLHAHLO
Nako ya tlhahlo le kago ya bokgoni ya maloko a Lekgotla e be e swerwe ka la 6 Aporele 2000.
MEKGWATSHEPETŠO, MELAOTSHEPETŠO LE DILEBIŠWA TŠA LEKGOTLA
Lekgotla le eme legatong la Komiti ya Bosetšhaba ya Maina a Thutafase, yeo e bego e eletša mmušo ka go dumelela maina a thutafase go tloga ka 1940.
Magareng ga diphapano tšeo di bonagalago magareng ga Lekgotla le bao Lekgotla le tsenego maemong a bona, Lekgotla le na le boemedi bjo bogolo, bjo bo akaretšago mehuta ka moka ya kago ya thutafase go kgona go ka bonela pele go kgetha maina le go rea maina ka leswa le gore diphetho tša yona, ge di saenetšwe ke Letona, di dirišwe bjalo ka molao.
Ka go ela hloko diphetho tša Ditšhabakopano le ditlwaedi tša boditšhabatšhaba, Lekgotla le hlamile mekgwatshepetšo le melaotshepetšo.
Lefelo la taolo
Lekgotla le na le taolo ka godimo ga maina ka moka a thutafase a tlhago le dilo tšeo di welago ka gare ga thutafase tšeo mmušo wa Afrika Borwa o nago le taolo ya wona goba taolo yeo e filwego go ya ka Kwano (Treaty).
Melaotshepetšo
Peo maemong ao a amogelegago (ka mantšu a mangwe, go tšea sephetho ka ga leina leo le swanetšego go dirišwa go lefelo le lengwe le le lengwe, le mokgwa wa go ngwala leina leo) e swanetše go bewa godimo ga:
melao ya ga bjale yeo e latelwago ya mopeleto wa polelo yeo maina a tšewago ka go yona, efela, ka mabaka wohle, go elwa hloko tšhomišo ya ga bjale ya mo setšhabeng;
ditlhologelo le/goba dikgahlego tša setšhaba sa lefelong leo, ge e le gore seo ga se kgahlanong le mekgwatshepetšo yeo e re hlahlago;
tšhomišo ya histori ya leina;
merero ya pušetšomorago, mo maina a swanetšego go fetolwa mabakeng a kelohloko ya histori;
diphetho tša Dinaga tšeo di Kopanego ka ga maemo ao a amogelegago a maina a thutafase;
dintlha tše dingwe tšeo di lego maleba tšeo di ka hlokomelwago.
Lefelo la taolo
Lekgotlae na le taolo godimo ga maina ka moka a thutafase ao a welago a gare ga naga yeo mmušo wa Afrika Borwa o nago le taolo godimo ga yona go ya ka Kwano (Treaty).
Mekgwatshepetšo
Lefelo le lengwe le le lengwe goba setho di swanetše go ba le leina le tee fela la semmušo.
Mehuta yeo e latelago ya maina a thutafase e swanetše go efogwa ka kakaretšo:
maina a thutafase a mangwe dinageng tše dingwe tša ka ntle, le maina a dinaga tše dingwe;
maina ao mopeleto wa wona goba go bitšwa ga wona go lego kgauswi kudu le leina leo le šetšego le le gona mo go ka hlolegago hlakahlakano;
maina ao a nyefolago, a lenyatšo, ao a nyamišago, a maroga, ao a sa thabišego pelo goba ao a swarišago dihlong;
maina ao a nago le kgethologanyo goba ao a nyatšago go ya ka morafe, mmala, setšo, bong, sepolotiki goba dintlha tše dingwe tša phedišano;
maina ao a bopilwego ka bohlaswa;
maina ao a nago le maina a batho ao a se nago kakaretšo;
maina ao a ka bonwago e le papatšo ya setšweletšwa se itšeng, tirelo goba feme;
maina a batho bao ba phelago.
Ditokelo tša batho le Molaotheo wa Afrika Borwa
Go rea leina goba maina a thutafase, go nyaka kelo hloko yeo e lekalekanego ya histori le polelo, bobebe bja dikgokagano, moya wa badudi le wa setšhaba.
Maikemišetšo le dilebišwa tša Lekgotla ke go:
netefatša maemo ao a amogelegago a maina a thutafase;
sepetša tlhamo ya dikomiti tša porofense tša maina a thutafase;
sepetša diphetogo tša maina a thutafase hlohleletša tšhomišo ya maina a Afrika Borwa a thutafase maemong a boditšhabatšhaba;
netefatša maemo ao a amogelegago a maina a thutafase a Afrika Borwa; le go lemoša batho mohola wa go bea maina a thutafase maemong ao a amogelegago go ekonomi le tša phedišano.
Maikemišetšo a ka godimo
Ka go ela hloko histori ya go thewa ga maina a thutafase mono Afrika Borwa, Lekgotla le tla:
bušetša morago go se lekalekane mo go hlotšwego ke tlhokego ya boemedi ka go tshepetšo ya go rea maina;
lokiša mopeleto wo o fošagetšego wa maina a thutafase;
fetola tsela ya rea maina mono Afrika Borwa le go bea maina a thutafase maemong ao a amogelegago ka go amega ga batšeakarolo ka moka le bao ba nago le seabe.
Go phethagatša maikemišetšo a, Lekgotla le tla tšea magato ao a latelago:
Pušetšo morago
Go bušetša morago go se lekalekane mo go hlotšwego ke tlhokego ya boemedi
Go akaretša thwii dilete tšeo di amegago go theeng maina a thutafase a tlhago
Go lebelela leswa maina a thutafase ka go dipolelo tšeo di bego di phaetšwe thoko
Go lokiša maina a thutafase ao a sego a peletwa ga botse tshepetšo yeo e bego e latelwa ge go thewa maina a bosetšhaba a thutafase le go tlhama mekgwa ya go tloša maina a thutafase a bosetšhaba ao a beilwego ntle le botšeakarolo bja setšhaba
Go fetola
Go lemoga tema yeo e kgathago ke histori yeo e bolelwago ka molomo mo tshepetšong ya theo ya maina
Go godiša dinyakišišo tša polokego le bohwa bjalo ka karolo yeo e amanego le tshepetšo ya go rea maina
Go bjala kgahlego ya kagišo ya bosetšhaba ya botšeakarolo ka go diphetho tšeo di lego mabapi le go rea maina
Go lemoša batho ka ga ditirelo tšeo di fiwago ke mmušo mo tshepetšong ya go rea maina ka moya wa Batho Pele
Go godiša phihlelelo ya maina ao a lego maemong ao a dumelelegago go batšeakarolo le bao ba nago le seabe
Go nolofatša, go tsebagatša le go sedimoša mekgwatshepetšo ya go bea maina maemong ao a amogelegago, ka go šomiša kgokagano ya go ngwalwa le ya elektroniki
Go bea maemong ao a amogelegago
Go netefatša maemo ao a amogelegago a maina ka moka a thutafase a bosetšhaba
Go hlama dikomiti tša porofense tša maina a thutafase (PGNCs) go ya ka dikgonegišo tša Molao wa Lekgotlaya Maina a Thutafase a Afrika Borwa le Melawana Mabapi le Maemo ao a amogelegago a Maina a Thutafase
DIKOMITI TŠA KA TLASE
Lekgotla le hlamile dikomiti tša ka tlase tšeo di latelago. Godimo ga dikgetho tša pele, maloko a mangwe a kgethilwe ka dinako tše dingwe.
Komiti ya ka tlase ya tshenkoleswa
Go bea maemong ao a dumelelegago a mopeleto, go senka leswa maina a mantši, maina ao a lego gona mme a sa dumelelwa semmušo le merero ye mengwe yeo Lekgotla le ka e lebelelago.
Komiti ya ka tlase ya tshenkoleswa
Komiti ya ka tlase ya datapeisi
Go hlama seswantšho sa datapeisi; go kgoboketša data; go hwetša mokgwa wa go e sepetša le nako; go ikgokaganya le didatapeisi tše dingwe; le go hwetša dinyakwa tša bašomiši.
Komiti ya ka tlase ya kago ya bokgoni
Go hlama motheo wa bakgathatema; go ba le diwekešopo tša baithuti; go hlama mmanuale wa tlhahlo; le go aga bokgoni maemong a porofense le a selegae.
Komiti ya ka tlase ya Kgokagano ya baditaba, Dingwalwa le Temošo ya setšhaba
Mo kopanong ka la 7 Aporele go ile gwa tšewa sephetho sa go kopanya Komiti ya ka tlase ya Kgokagano ya Baditaba le Komiti ya ka tlase ya go Kwalakwatša Temošo ka ge mošomo wa dihlopha tše tše pedi o tsenelana. Mathomong a 2001 komiti ya ka tlase ye mpšha e ile ya hlamelwa lebaka leo mme Moh Dichabe a ba mosepediši.
Go hlama leanotshepetšo, go kwalakwatša Letšatši la Maina a Bosetšhaba a Thutafase; go šetša dikgokagano tša NGO le CBO le dihlopha tše dingwe tšeo di lebišitšwego.
Go fa tshedimošo ka ga diphetho le tshedimošo yeo e lego maleba, go ba le maikarabelo a go tšweletša pukuntšu ya maina a thutafase, dikgokagano tša elektroniki le pego ya ngwaga ka ngwaga ya Lekgotla.
Methalohlahli le Ditshepetšo tša Sekakomiti
Go dira melao ya maitshwaro, go šišinya ditshepetšo tša Lekgotla mabapi le mekgatlo ya profense le ya gae, le go lebelela ka leswa melawana le melaotlhakwa ya go dira mephato ya maina a thutafase
Go tloga go la nngele go ya go la go ja ka morago;
DITOKOMANE TŠA MOLAOTSHEPETŠO
Ditokomane tšeo di latelago tša molaotshepetšo di dumeletšwe ke Lekgotla
Molao wa Maitshwaro
Wona o laola go tsenela dikopano le tshepetšo ya tšona, le maitshwaro a profešenale le a tshwanelo a maloko.
Maano a Kgwebo
Ye ke tokomane ya theo ya gore na Lekgotla le ikemišeditše go sepetšwa bjang. E akaretša merero ya go swana le dintlha tša tšhupetšo, mediro, mafelo a taolelo, melaotshepetšo le melaotheo, maano a peakanyo le tekanyetšo.
Methalohlahli ya go Hlongwa ga Dipopego tša Profense
Go ya ka Molao, a mangwe a maikemišetšo a Lekgotla ke go nolofatša go hlongwa ga Komiti ya Maina a Thutafase ya Profense. Dikomiti tše di swanetše go hlongwa ke kgoro ya Profense yeo e rwelego maikararabelo a Bokgabo le Setšo, morago ga go rerišana le Lekgotla. Lekgotla le thadile methalohlahli ya dikomiti tše.
Methalohlahli e fa popego yeo e šišintšwego le diteng tša dikomiti tša profense, mešomo ya tšona yeo e šišinywago le mediro, le ditšhišinyo tša go hlolwa ga diyunite tša maina a thutafase tša diprofense tšeo di tla fago dikomiti badiredi ba thekgo.
Methalohlahli ya go lekolwa leswa ga Maina ao a lego gona
Methalohlahli ye e tla laola mediro ya Lekgotlage e lekola ka leswa maina ao a dumeletšwego pele ao pele a bego a se a dumelelwe ke Lekgotla.
MAINA A THUTAFASE AO GO ŠIŠINYWAGO GORE A DUMELELWE
Ka go kopano ye nngwe le ye nngwe Lekgotla le tsepelela lenaneo la maina ao a tlišitšwego gore a dumelelwe ke poso, balaodi ba gae, baagi le makoko a mangwe ao a nago le kgahlego.
Go hlokomelwa gabotsebotse mokgwa woo leina le ngwalwago ka wona go ya ka mongwalo wa leleme leo le šomišwago, empa tšeo di tšeelwago hlogong gape ke dintlha tša go swana le histori ya go rea selo, pedifatšo ya maina, go se kwišišege, go se kgahliše le botelele.
Lekgotla le netefatša gore le humana le go boloka tshedimošo ya selo seo se rewago, go tsenywa le dikgokagano tša sona tša thutafase, setlogo le hlalošo ya leina, le boitšhupo bja motho yoo a tlišago tshedimošo.
Maina a mangwe a bušetšwa morago gore a yo nyakišišwa gape goba a fetolwe go ya ka moo go šišintšwego.
Morago ga ge Lekgotla le dumeletše maina a išwa go Letona gore a dumelelwe la bofelo, gomme a gatišwa ka gare ga Kuranta ya Mmušo.
Mananeo a maina ao a dumeletšwego ao a lego ka gare ga Kuranta ya Mmušo a filwe ka gare ga mametletšo ya Pego ye.
Kgoro ya Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši e nyakega gore e hlome le go diragatša datapeisi ya setšhaba ya maina a thutafase ao a dumeletšwego ka mokgwa wa dijithale go phethagatša taelo ya Lekgotla.
Ke ditatapeisi tše dine tšeo go bego go akantšwe gore di tla šomišwa gore go kgoboketšwe datapeisi ya setšhaba:
Datapeisi ya Maina a Thutafase ya Lekgotla la Nyakišišo ka Thutamahlale a Batho (direkhoto tša maina ao e ka bago a 90 000)
Datapeisi ya Komiti ya Maina a Thutafase ya Setšhaba (direkhoto tšeo e ka bago tše 5000);
Lekgotla la Dinagakopano la Maina a Thutafase a Afrika Borwa maina ao e ka bago a 120 000.
Ditatapeisi tšeo di lego gona tša Lekgotla la Nyakišišo ya Thutamahlale a Batho di kgobokeditšwe ke Kgoro ya Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši.
Go šišintšwe ka gare ga Pego ya Sekakomiti ya Datapeisi gore ditatapeisi tše di šomišetšwe ditšhupetšo tša diakhaefe gore go hlongwe datapeisi ya setšhaba ye mpšha ya maina a thutafase ao a dumeletšwego.
Methalohlahli, ditshepetšo le dinyakwa tša minimamo tša datapeisi ya setšhaba di thadilwe, gomme tšona di kgotsofatša ditlhoko tša Lekgotla gape di latelela mephato ya data ya boditšhabatšhaba le dinyakwa tše dingwe mabapi le dikarolo tša tshedimošo tša minimamo tšeo di nyakegago bjalo ka ge go phethile diphetho tša Dikhonferense tša Ditšhabakopano ka Mephato ya Maina a Thutafase. Go kwanwe ka dihlogo tša dikholomo le magoro a tshedimošo ao a nyakegago go sete ye tee ya tshedimošo ya maina a thutafase a dijithale ka mokgwa wa MS Access.
Go kgona go hloma datapeisi ya setšhaba ya maina a thutafase ao a dumeletšwego a Lekgotla, ditatapeisi tša go fapana di swanela go lekolwa go kgontšha nyakišišo le tšhupetšano. Se e tla ba tshekatsheko ya boleng yeo e tšwelago pele le tekanyo, ka ge tshedimošo ya rekhoto ye nngwe le ye nngwe e be e se e felelele ka mehla, goba e sa tshwane goba e se e mpšhafatšwe. Thulaganyo, nyakišišo, mešomo ya ka ntle ya tšhalomorago le ditshepetšo tša netefatšo di tla tlhoka gore di dirwe ke badiredi ba nyakišišo le ba thekgo, mohlomongwe ka tšhomišano le banyakišiši ba bangwe le ditsebi tša maina a thutafase.
Ka di 6 tša Disemere 2000 maloko a mararo a bongwaledi a tsenetše tlhahlo ya theo ya gore datapeisi ya Lekgotla e hlongwa le go hlokomelwa bjang.
TEBELELOLESWA YA MAINA AO A LEGO GONA
Lekgotla le šišintše tekololeswa ya maina ao a se a tlišwego pele gore a dumelelwe. Maina ao a bonalago okare a na le go kgetholla semorafe a rometšwe go balaodi ba maswanedi le setšhaba gore se dire diswayaswayo, le a mangwe ao a šišintšwego.
Kgatišo kakanywa ya bone ya Methalohlahli ya Thoponimiki ya Afrika Borwa (Toponymic Guidelines for South Africa), yeo e kgobokeditšwego ke Sehlopha sa Ditsebi tša Ditšhabakopano ka Maina a Thutafase e filwe Lekgotla ke UNGEGN ka Mei 2000. Methalohlahli ye e akaretša mangwalo a dipolelo tša Afrika Borwa le tiragatšo ya wona ka go maina a thutafase. Lekgotla le dirile diphetolo go kgatišokakanywa, gomme e filwe Mekgatlo ya Polelo ya Setšhaba yeo e hlomilwego ke Lekgotla la Dipolelo Kamoka tša Afrika Borwa, ka kgopelo ya gore melao ya mangwalo e dirwe gore e swane le mephato ya mangwalo a sebjalebjale.
DIKOMITI TŠA MAINA A THUTAFASE TŠA DIPROFENSE
Bjalo ka mokgatlo wa setšhaba, Lekgotla la Maina a Thutafase la Afrika Borwa, gare ga mediro ye mengwe ya lona, le filwe maikarabelo a go nolofatša go hlongwa ga Dikomiti tša Maina a Thutafase tša Diprofense (PGNC). Go ya ka Molao wa No. ya bo 118 wa 1998 sekakarolo 9 , lekgotla le swanetše go bea methalohlahli ya tshepetšo ya Dikomiti tša Maina a Thutafase tša Diprofense le balaodi ba gae ka go mafelo a tšona a taolelo. Kopanong ya Letona le Lekgotlaya Matona (MINMEC) ka di 21 tša Nofemere 2000, Matona a kwane gore dipopego tša profense di hlongwe ka tšhoganyetšo. Ka di 16 tša Janaware 2001, mangwalo a go bolela ka taba ye a rometšwe Matona kamoka, go ba kgopela gore ba nolofatse tshepetšo. Go lebeletšwe gore tshepetšo ye e tla fetšwa ka June 2001.
KGOKAGANO YA BOPHATLALATŠA DIKGANG, DIKGATIŠO LE TEMOŠO YA SETŠHABA
Pono ya Lekgotla ke:
go maatlafatša setšhaba gore se kgathe tema ge mafelo a tikologo ya bona a rewa maina;
go hlola mokgwa wa go otlelwa ke batho wa go rea maina, ka pono ya go netefatša phetogo ya go se tshwane go hlodilwego ke bokoloniale le kgethollo ya pele;
go tsošološa boitemogo bja setšhaba ka go rea maina go netefatša gore batho e ba karolo ya maina a mafelo.
Go phatlalatša tshedimošo ka go rea dilo tša thutafase le go tsošološa boitemogo ka bokgathatema bja batho kamoka.
Lekgotla le lokiša mekgwa ya go phethagatša pono ye, yeo e tla tsenyago Dikomiti tša Profense tša Maina a Thutafase tšeo di šišintšwego.
Lekgotla le kgokagane le Bolaodi bja Dikgokagano bja DACST ka go tšwetšwa pele ga mokgwa wa kgatišo ya ditšweletšwa tša Lekgotlale phatlalatšo ya tshedimošo ka ditiragalo tša batho le phatlalatšo dikgang ya go gatišwa le ya ilektroniki.
DINYAKIŠIŠO
Lekgotla le humana dinyakišišo le dikgopelo ka dilo tša go fapana go tšwa go mekgatlo ya mmušo, dihlopha tša go ba le kgahlego le batho. Kgahlego ye e a amogelwa, gomme Lekgotla le araba dipotšišo ka pela go ya ka moo le kgonago. Empa, ka nako ye nngwe ga di amane le Lekgotla, ge di bopegile ka mokgwa woo e lego gore ga di kgone go arabiwa. Go holofelwa gore, ge lesolo la go ruta setšhaba le thomile, poledišano ya go kwala bokaone gare ga Lekgotla le makoko a go ba le kgahlego e tla tšwela pele.
DITIRAGALO TŠA BODITŠHABATŠHABA
Kemedi ka go tekanyo ya boditšhabatšhaba
Modulasetulo le/goba motlatši wa gagwe e tla ba baemedi ba semmušo ba Lekgotla tekanyong ya setšhaba goba ya boditšhabatšhaba, gomme ba tla boya ba begela Lekgotla.
Ditiragalo tša Boditšhabatšhaba
Ka Janaware 2000 modulasetulo wa Lekgotla le moemedi wa go tšwa go Kgoro ya Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši ba tsenetše khonferense ya dibeke tše pedi ya Sehlopha sa Ditsebi tša Ditšhaba Kopano ka Maina a Thutafase (UNGEGN) kua New York.
Yona e ile ya fahloša ka nnete, kudukudu go maloko a Lekgotla a maswa, ka ge e be e le la mathomo ba tseba maemo a boditšhabatšhaba mabapi le dibopego tša maina a thutafase. E be e le ka kopanong ye moo ba ithutilego ka maikarabelo a dikomiti tša maina a mafelo lefaseng ka bophara. UNGEGN bjalo ka mokgahlo wa lefase e bea methalohlahli le ditshepetšo tšeo di swanetšego go latelelwa ke mekgatlo kamoka ya maina a mafelo a lefase. Go gateletšwe gore maina a šele a seke a kgethwa pele ga a setlogo. Se se bonwe e le bothata bja ditšhabatšhaba ka mabaka a sepolotiki le a histori. Empa, go be go kgahliša go lemoga gore dinaga tše dintši di dirile diteko tše šoro go phošolla se. Se se bonwe e le tlhohlo ye šoro yeo e lebanego le naga ya rena ka ge le yona e ena le maina a mantši a thutafase a šele ao dirago gore go be bothata go motho go lemoga gore na o Yuropa goba o Afrika.
Pampiri ye e bolela ka maina a thutafase ao a lego gona ka dinageng tše dingwe tša lefase ao a gapeleditšwego naga ya rena legatong la a setlogo. Maina a setlogo a be a hlaloša sengwe ka histori le bohwa bja batho ba Afrika Borwa, ka moo go a tloša ke go tloša setšo le bohwa bja bona.
TSHEKATSHEKO YA DITIRAGALO TŠA NGWAGA
Mediro ye megolo ya Lekgotla ngwageng wa lona wa pele e be e le go lokiša mošomo wa mathomo go lokišetša ditshepetšo tša išago, le go tšwela pele ntle le go tshwenyana le mešomo ya tšatši le lengwe le le lengwe ya batlapele go bona, Komiti ya Maina a Thutafase ya Setšhaba.
Ditshepetšo tša taolo tša Lekgotla di šetše di thomile. Metheo le melaotshepetšo ya Lekgotla e hlomilwe, gomme selekanyo sa go dumelela maina a maswa le go lebelelaleswa maina ao a lego gona se phethilwe. Go thomilwe ka tebeleloleswa ya maina ao a lego gona ao a sego a dumelelwe. Methalohlahli ya go hloma Dikomiti tša Profense e dirilwe, gomme tshepetšo ya go hloma dikomiti tše e tseleng. Mokgwa wa bophara wa go ipapatša le thuto ya setšhaba di rerilwe.
Ditatapeisi tšeo datapeisi ya elektroniki e yo dirwago go tšwa go tšona di tla dirwa gomme go šetše go phethilwe ka sebopego sa yona. Ditatapeisi di kgobokeditšwe gomme tlhahlo e filwe maloko a Yunite ya Maina a Thutafase a DACST.
Maloko a Lekgotla ao a bego a sa tsebe dintlha tša theknikale tšeo di šomišwago ge go dirwa maemo a maina a thutafase a dirile sephetho ka gore ba kwešiša gore na mošomo wa Lekgotla le thušo ya lona ya phetogo ka Afrika Borwa ke dife.
Ditiragalo tša tšatši le lengwe le le lengwe
Poelomorago ya maina ao a letetšego go dumelelwa e bile ye ntši lebakeng la ge Lekgotla le sa letetše gore le hlongwe. Lekgotlae phethile gomme e dumeletše palo ye kgolo ya maina a maswa. Ka ge bontši bja wona e be e le a dinolofatši tša diposo, ka mokgwa wo, Lekgotla le thekgile Poso ka lesolo la yona la katološo.
DITAODIŠO TŠA DITŠHELETE
/04 go fihla ka 2001/03
Tšhelete yeo e filwego R400, 000.00
Tshepetšo R 57 350 65
Dinamelwa tša praebete R 9 269
Thwalo ya setšhaba R 92 598
DITSHENYEGELO R159 218 72
MAMETLETŠO
TSEBIŠO YA MMUŠO
KGORO YA BOKGABO, SETŠO, SAENSE LE THEKENOLOTŠI
No. 936 22 Setemere 2000
TUMELELO YA MAINA A MAFELO A SEMMUŠO
Nna, Baldwin, Sipho Ngubane, Letona la Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši, ke dumeletše semmušo maina a mafelo ao a latelago ka keletšo ya Komiti ya Maina a Mafelo ya Setšhaba ka di 9 tša June 2000.
Johandeo Toropo ya go ba kgauswi le Vanderbiljpark kua Gauteng
Lekoko Poso ya ka Bodikela bja Mafikeng kua Profenseng ya Lebowa Bodikela
Magogwe Poso ya ka Bodikela bja Mafikeng kua Profenseng ya Lebowa Bodikela
Mahatlani Poso ya ka Lebowa la Poso ya Vongani kgauswi le Hlanganani kua Profenseng ya Lebowa
Makuleke Poso ya ka Bodikela bja Malamulele kua Profenseng ya Lebowa
Ntsweletsoku Poso ya ka Lebowa Bodikela bja Zeerust kua Profenseng ya Lebowa Bodikela
TSEBIŠO YA MMUŠO
KGORO YA BOKGABO, SETŠO, SAENSE LE THEKENOLOTŠI
No. 937 22 Setemere 2000
TUMELELO YA MAINA A MAFELO A SEMMUŠO
Nna, Baldwin, Sipho Ngubane, Letona la Bokgabo, Setšo, Saense le Thekenolotši, ke dumeletše semmušo maina a mafelo ao a latelago ka keletšo ya Komiti ya Maina a Mafelo ya Setšhaba ka di 9 tša June 2000.
Babirwa Poso yeo e lego ka Bodikela bja Rebone seterekeng sa Babirwa kua Profenseng ya Lebowa
Bereseba Poso, yeo e lego ka Bodikela bja Brits kua Profenseng ya Lebowa Bodikela
Boitumelo Poso yeo e lego ka Borwa bja Ganyesa kua Profenseng ya Lebowa Bodikela
Phaka ya Kgoši A Luthuli Toropo yeo e lego ka Borwa Bodikela bja Daveyton seterekeng sa Benoni kua Profenseng Gauteng
Diepsloot Poso yeo e lego ka Lebowa Bodikela bja Bochum kua Profenseng ya Lebowa
Dilopye Poso yeo e lego ka Bodikela bja Hammanskraal seterekeng sa Moretele kua Profenseng ya Lebowa Bodikela
Ga-Motlatla Poso yeo e lego ka Borwa bja Ventersdorp seterekeng sa Lichtenburg ka Profenseng ya Lebowa Bodikela
GaPasha Poso yeo e lego ka Lebowa la Tshwane seterekeng sa Mabopane profenseng ya Lebowa Bodikela
GaRakgoatha Poso yeo e lego ka Borwa bja Polokwane seterekeng sa Mokerong kua Profenseng ya Lebowa
Hlogo-ya-Nku Poso yeo e lego ka Lebowa la Potgietersrus Seterekeng sa Mokerong Profenseng ya Lebowa
Lebalangwe Poso yeo e lego ka Lebowa Bodikela bja Themba seterekeng sa Moretele Profenseng ya Lebowa Bodikela
Legonyane Poso yeo e lego ka Lebowa Bodikela seterekeng sa Mabopane Profenseng ya Lebowa Bodikela
Lethabong Poso yeo e lego ka Lebowa la Brits Profenseng ya Lebowa Bodikela
Letswatla Poso yeo e lego ka Lebowa Bodikela bja Bochum ka seterekeng sa Mhala Profenseng ya Lebowa
M'Lapa-Kgomo Poso yeo e lego ka Lebowa Botlhaba bja Thulamahashe kua Profenseng ya Lebowa
Madibeng Poso yeo e lego ka Bodikela bja Vryburg kua Profenseng ya Lebowa Bodikela
Makolokoe Poso yeo e lego ka Bodikela bja Brits kua Profenseng ya Lebowa Bodikela
Malopeng Poso yeo e lego ka Bodikela bja Pietersburg seterekeng sa Mashashane kua Profenseng ya Lebowa
Manamakgoteng Poso yeo e lego ka Bodikela bja Mogwase kua Profenseng ya Lebowa Bodikela
Mashamaite Poso yeo e lego ka Lebowa Bodikela bja Polokwane seterekeng sa Seshego kua Profenseng ya Lebowa
Mashobohleng Poso yeo e lego ka Lebowa Bodikela bja Polokwane seterekeng sa Seshego kua Profenseng ya Lebowa
Matšeka Poso yeo e lego ka Lebowa Bodikela bja Polokwane seterekeng sa Seshego kua Profenseng ya Lebowa
Mmakaunyana Poso yeo e lego ka Bodikela bja Tshwane seterekeng sa Moretele kua Profenseng ya Lebowa Bodikela
Modderspruit Poso yeo e lego ka Borwa Bodikela bja Brits kua Profenseng ya Lebowa Bodikela
Modikwe Poso yeo e lego ka Lebowa Bodikela bja Brits kua Profenseng ya Lebowa Bodikela
Mogogelo Poso yeo e lego ka Bodikela bja Hammanskraal seterekeng sa Moretele kua Profenseng ya Lebowa Bodikela
Mogopa Poso yeo e lego ka Lebowa Bodikela bja Madikwe kua Profenseng ya Lebowa Bodikela
Mogosane Poso yeo e lego ka Lebowa la Mafikeng kua Profenseng ya Lebowa Bodikela
Moiletswane Poso yeo e lego ka Lebowa Bodikela bja Tshwane seterekeng sa Odi kua Profenseng ya Lebowa Bodikela
Mokgola Poso yeo e lego ka Lebowa la Zeerust kua Profenseng ya Lebowa Bodikela
Molapong Poso yeo e lego ka Lebowa la Polokwane seterekeng sa Thabamoopo kua Profenseng ya Lebowa
Mononono Poso yeo e lego ka Lebowa Bodikela bja Rusternburg seterekeng sa Mogwase kua Profenseng ya Lebowa Bodikela
Moseki Poso yeo e lego ka Borwa Bodikela bja Mafikeng seterekeng sa Ditsobotla kua Profenseng ya Lebowa Bodikela
Mushung Poso yeo e lego ka Lebowa Bodikela bja Polokwane seterekeng sa Seshego kua Profenseng ya Lebowa
Nancefield Poso yeo e lego ka Lebowa Bodikela bja Messina kua Profenseng ya Lebowa Bodikela
Nkidikitlana Poso yeo e lego ka Lebowa Bodikela bja Rebone seterekeng sa Mokerong kua Profenseng ya Lebowa
Ramotse Poso yeo e lego ka Bodikela bja Hammanskraal seterekeng sa Moretele kua Profenseng ya Lebowa Bodikela
Refentse Poso yeo e lego ka Bodikela bja Hammanskraal seterekeng sa Moretele kua Profenseng ya Lebowa Bodikela
Segakwaneng Poso yeo e lego ka Lebowa Bodikela bja Rustenburg seterekeng sa Mogwase kua Profenseng ya Lebowa Bodikela
Sengatane Poso yeo e lego ka Bodikela bja Pietersburg seterekeng sa Seshego kua Profenseng ya Lebowa
Songeni Poso yeo e lego ka Borwa bja Thulamahashe seterekeng sa Mhala kua Profenseng ya Lebowa
Thapelo Poso yeo e lego ka Lebowa Bodikela bja Mogwase kua Profenseng ya Lebowa Bodikela
Tlapa Poso yeo e lego ka Lebowa la Marikana seterekeng sa Rusternburg kua Profenseng ya Lebowa Bodikela
West Beach Poso yeo e lego ka Lebowa Bodikela bja Motse Kapa go la Kapa Bodikela
